Po kavi se dan pozna, zame je ni brez piškota.
Obiski na vidiku?... vi poskrbite za goste, za sladice poskrbi Sweetly
Po kosilu....ammmm a imamo kaj sladkega? jaaaa seveda imamo
Posladkamo še tako kisle dni.
Sladka umetnost
Za vse, ki me poznajo vedo, da sem sladkosnedka že od malega. Kot otrok sem veliko časa preživela pri babicah in če kje diši po slastnih dobrotah, so to kuhinje naših babic. Verjetno se je prav tam začelo veselje do peke. Pri svojih 11 letih sem spekla svoj prvi kruh in to je bil začetek moje ljubezni do peke in kuhanja nasploh.
moje slaščice
Moja zgodba
Za vse rojstne dneve svojih družinskih članov že od takrat dalje vselej pripravim kakšno sladko presenečenje. V svoji sobi sem imela na kupe kuharskih revij in knjig, po katerih sem brskala in razmišljala pozno v noč (ko so že vsi mislili da spim), kaj in kako bi še lahko pripravila. Seveda vse, kar sem si zamislila ni šlo vedno po pričakovanjih, ampak veselja do ustvarjanja nisem nikoli izgubila. Po končani Srednji veterinarski šoli sem se odločila, da pot nadaljujem na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem. No, tam sem se pa zaljubila v sladko peko. Udeležila sem se tudi veliko tečajev pri priznanih slovenskih mojstrih za izdelavo sladic. Med praktičnim izobraževanjem so mi ponudili delo v enem izmed ljubljanskih hotelov, kjer sem bila zadolžena za celotno ponudbo sladic. Tam sem se ogromno naučila in preizkusila veliko novih sladkih dobrot. Iz kritik, tako pozitivnih in negativnih, se lahko zelo veliko naučim in nadgradim svoje znanje.
No, svojo diplomsko nalogo sem posvetila izdelavi sladic za alergike in pripravila vrsto receptov brez glutena, brez živil živalskega izvora in brez aditivov. V dveh mesecih sem pripravila okrog 40 različnih sladic. Vse po vrsti so morali degustirati moji domači. Nekje vmes so mi rekli, da za njih ne smem pripraviti ničesar več, ker imajo dovolj sladkarij. Svojo prepoved so spremenili že čez 2 dni, ko so me začeli spraševati, če imam kaj sladkega, haha.
Svoj prosti čas najraje preživim v naravi Za zbistritev misli in nabiranje novih idej je skoraj na dnevnem redu obisk “mojega hribčka” Homa, hja je sladičke le treba pokurit.
In ja, vedno raje pojem manj kosila, da lahko pojem več sladice. upsss 🙂